080 81 19 |

Laško, celjska regija in Slovenija

Laško podeželje se ponaša s številnimi etnološkimi, kulturnimi in naravnimi posebnostmi. K njihovemu odkrivanju in spoznavanju vabi skozi celo leto, poleg številnih možnosti aktivnih počitnic pa nudi tudi poučne programe ter kulinarične dobrote in druge tradicionalne izdelke. Vabimo pa vas tudi k odkrivanju znanih slovenskih destinacij, ki bodo potešile še tako zahtevne goste, ki si želijo gurmanskih užitkov, sproščanja v naravi, bogate kulturne dediščine ali naboj adrenalina.

Podatki Povpraševanje

dsc_3657.jpg
dsc_3142_obdelati.jpg
kmetija_slapsak.jpg
kranceljpintarica_marica.jpg
kolesarjenje.jpg
img_4259_edit.jpg
muzej_lasko.jpg
cebelarstvo_nea_culpa.jpg
cebelarstvo_lectarstvo_solar.jpg
pohodnistvo.jpg

Podatki

Aktivnosti po Laškem

Laško je mesto z raznolikim kulturnim, športnim in turističnim utripom ter reko Savinjo, ki ga deli na levi in desni breg. Uvršča se med mala slovenska mesta, a je pomembno turistično in gospodarsko središče regije. Znano je predvsem po tradiciji pivovarstva in zdravilnih vrelcih, katerih termalna voda je skozi razgibano preteklost številnim ljudem pomagala povrniti zdravje in ohraniti dobro počutje.

Ugodne naravne razmere, zemljepisna lega in prometni položaj so močno vplivali na čas in zgoščenost naselitve Laškega ter prebivalcem skozi razgibano preteklost nudili dobre pogoje za življenje. Prvi zapis o Laškem najdemo v zgodovinski kroniki iz leta 1147. Kot trg se prvič omenja leta 1227, v mesto pa je bilo povzdignjeno 700 let kasneje, leta 1927. Velik pomen razvoju mesta daje tudi izgradnja glavne slovenske železniške trase, ki teče ravno skozi Laško.

Območje Laškega in okoliških krajev je bogato z naravnimi danostmi. Posebno vrednost imajo zdravilna termalna voda, bogat rastlinski in živalski svet ter razgledne točke s pogledi na razgibano in neokrnjeno pokrajino.

  • Hum: Hum je vzpetina, ki se nad mestom dviga vse do višine 583 m in je priljubljena izletniška točka (A7 – Pot na Hum). Zaradi svoje prepoznavnosti in mnogih posebnosti je imel velik pomen skozi celotno zgodovino. Odlikuje se tudi po znamenitem rastju, saj lahko ob poti do vrha opazimo veliko tednih in zavarovanih rastlin.
  • Rečiška dolina: Slikovito dolino obdajajo hribi Šmohor, Mrzlica, Kal, Govško brdo in Baba, do katerih vodijo urejene in označene planinske poti. V preteklosti jo je zaznamovalo predvsem rudarstvo, v spomin na to dejavnost je na ogled tudi muzejski rudniški rov. Dolina, ki se vije ob potoku Rečica, vabi na potep s kolesom in odkrivanje kulturnih zanimivosti.
  • Dolina Gračnice: Ozka dolina skriva ohranjeno mogočno skalovje, prelivajoče se vode, polja, travnike in širne gozdove. Bogastvo doline celotnega toka Gračnice s pritoki predstavlja tudi pestrost rastlinstva in živalstva, zato je vključena v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Srečati je moč redke vrste ptic in rastlin. Pot skozi dolino vodi do zgodovinsko zanimive Kartuzije Jurklošter.

Mestne in okoliške znamenitosti ter muzeji in muzejske zbirke razkrivajo pogled v bogato preteklost in predstavljajo zapuščino znanih osebnosti. Izjemno vrednost ima tudi sakralna dediščina, ki odraža značilno podobo svojega časa.

  • Grad Tabor: O nastanku starega gradu, ki je pozneje zaradi obrambne funkcije pred Turki dobil ime Tabor, ni veliko znanega. Zgrajen naj bi bil kmalu po nastanku laške gospoščine v 11. ali 12. stoletju. Bil je sedež gospostva, knežje sodišče in trdnjavica v lasti vsakokratnih imetnikov laške gospoščine, vendar v njem nikoli niso bivali. Med drugimi so ga imeli nekaj časa v zastavi slavni Celjski grofje. Po koncu turških vpadov je grad začel propadati in je do leta 1989, ko so ga temeljito prenovili, zamenjal kar nekaj lastnikov. Znotraj grajskega obzidja sta danes urejeni poročna dvorana in restavracija Pavus, ki z lokalnimi in sezonskimi dobrotami sledi najsodobnejšim mednarodnim kuharskim trendom.
  • Kralj piva: Kip kralja piva Gambrinusa je Pivovarna Laško postavila leta 2000 ob svoji 175-letnici. Avtor kipa je akademski kipar Ferenc Kiraly.
  • Kartuzija Jurklošter: Okrog leta 1170 je krški škof Henrik I. v kotlini doline Gračnice ustanovil Kartuzijo Jurklošter, eno od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij, nastalih na slovenskih tleh. Od nekdanje mogočne samostanske stavbe in pozneje graščine, se je do danes ohranil del obzidja s poznoromansko cerkvijo sv. Mavricija in obrambnim stolpom. Nekdanja kartuzijanska cerkev s kamnitim zvonikom na lesenem ostrešju je eden izmed petih ključnih kulturnih spomenikov na Slovenskem, vključenih v mednarodni projekt Transromanica. Ob obisku kartuzije lahko obiskovalci spoznajo skrivnostni svet znotraj samostanskih zidov, izvejo, kam so se umaknili menihi pred nevarnostjo in kaj vse je skrivala njihova samostanska knjižnica, ter prisluhnejo pripovedi o prepovedani ljubezni med bogatim plemičem Friderikom II. in hčerjo preprostega viteza Veroniko Deseniško. Več info na www.odon.si
  • Muzej Laško: Nahaja se v središču starega mestnega jedra. Stalna razstava Laško – potovanje skozi čas, predstavlja razvoj kraja od pradavnine do današnjih dni, razstava Pivovarstvo in zdraviliški turizem pa razkriva dolgoletno tradicijo pivovarstva in zdravilnih vrelcev v Laškem in Rimskih Toplicah. Več info na www.lasko.info.
  • Rudarski muzej: Začetki rudarjenja v Laškem segajo v leta 1790–1800. V spomin na to pomembno dejavnost je na ogled muzejski rudniški rov, ki stoji na prostem v bližini gasilskega doma v Rečici. Na ogled so postavljeni predmeti, ki ohranjajo spomin na življenje in delo rudarjev: dizelska lokomotiva za prevoz premoga, kakršno so uporabljali v rudniku Laško, trak za premog, fotografije, dihalni aparat in jamsko stranišče. Več info na www.lasko.info.
  • Muzej elektroprenosa Fala – Laško: Leta 1885 je bila v Zdravilišču Laško zgrajena prva naprava za proizvodnjo elektrike na vodni pogon v Sloveniji. Tudi prva žarnica z elektriko, proizvedeno na vodni pogon, je v Sloveniji zasvetila v Zdravilišču Laško in to samo nekaj let po Edisonovem odkritju žarnice na žarilno nitko leta 1879. Na zgodovinski dogodek spominja veliko leseno vodno kolo, nemščeno ob potoku Rečica pri hotelu Zdravilišče Laško. V muzeju so razstavljeni starinski razstavni predmeti, ki ohranjajo spomin na razvoj elektroprenosne dejavnosti skozi zgodovino. Več info na www.lasko.info.
  • Aškerčeva domačija na Senožetih: V prijetnem zaselku Senožete v Rimskih Toplicah stoji domačija največjega slovenskega pesnika balad in romanc Antona Aškerca. K obisku vabi v muzej preurejena rojstna hiša z ohranjeno značilno arhitekturno dediščino. Domačija v svoji notranjosti odkriva črno kuhinjo ter bogato literarno-etnološko zbirko pesnika. Zanimiva sta še ob hiši stoječa lesena in s slamo krita kašča ter značilni slovenski kozolec – toplar. Nudijo tudi predstavitev okolju prijazne sonaravne reje drobnice, ogled postopka tradicionalne izdelave ovčjih sirov in drugih mlečnih izdelkov ter nakup in pokušnjo izdelkov.

Neokrnjena in razgibana pokrajina vabi k odkrivanju številnih prijetnih kotičkov in je odlično izhodišče za izlete ter dejavno preživljanje časa v naravi. V TIC-u Laško je na voljo brezplačna zloženka »Vandranje po Laškem in okolici« z opisom posameznih poti, diagramom, označbo na zemljevidu in drugimi uporabnimi informacijami. Za lažje raziskovanje okolice je vsem obiskovalcem na voljo tudi brezplačna aplikacija Laško2Go.

  • Pohodništvo: Okoliške hribe in doline prepredajo mnoge planinske in pohodne poti, ki vodijo skozi gozdove, preko jas in travnikov ter mimo bogate kulturne dediščine. Poti je dovolj za vse – za ljubitelje nordijske hoje, sprehoda željne obiskovalce, pohodnike, planince, družine in posameznike, starejše in mlajše.
    Športno-rekreativne poti:
    A1 – Planinska pot na Šmohor (781 m)
    A2 – Rečiška krožna planinska pot
    A3 – Planinska pot na Kopitnik I (910 m)
    A4 – Planinska pot na Kopitnik II (910 m)
    A5 – Planinska pot na Veliko Kozje I (993 m)
    A6 – Planinska pot na Veliko Kozje II (993 m)
    A7 – Pot na Hum (583 m)
    A8 – Zdraviliška pot
    A9 – Pot na grad Tabor
    Tematske turistične poti:
    B1 – Pot treh cerkva
    B2 – Pot po nekdanjih trških mejah Laškega
    B3 – Aškerčeva pot

    Naravoslovne in učne poti:
    C1 – Orionova pot
    C2 – Gozdna učna pot Perkmandeljc
  • Kolesarjenje: Na voljo je osem poti, primernih za kolesarjenje, ki potekajo večinoma po manj prometnih cestah, deloma tudi po neasfaltiranih cestah, hribih in dolinah. Poimenovane so po zanimivih krajih, ki predstavljajo najbolj oddaljeno točko od izhodišča. Razdeljene so na srednje zahtevne do zelo zahtevne, vse pa so primerne predvsem za kolesarjenje z gorskimi in treking kolesi. Za lažje in bolj podrobno načrtovanje poti priporočamo nakup vodnika »Kolesarjenje po okolici Laškega«. V TIC-u Laško je na voljo tudi brezplačna zloženka z opisi poti, zemljevidom in drugimi koristnimi informacijami, nudijo pa tudi najem koles.
    Poti, primerne za kolesarjenje:
    1 – Rimske Toplice – Junior
    2 – Vrh nad Laškim
    3 – Trobni Dol
    4 – Šmohor
    5 – Lisca
    6 – Govce
    7 – Celjska koča
    8 – Šentrupert
  • Splavarjenje: Vožnjo s posebnim splavom na sotočju rek Savinje in Save, od Zidanega Mosta do Radeč in nazaj, nudijo veseli splavarji – flosarji. Obiskovalcem predstavijo tudi življenje in delo splavarjev v preteklosti, uprizorijo splavarski krst in jih razvajajo z domačimi dobrotami. V ponudbi so različni programi splavarjenja, ki se po predhodnem naročilu izvajajo od maja do oktobra. Več info na www.ktrc.si.
  • Konjeništvo: Ljubitelji konjeništva se lahko podajo na vožnjo z zapravljivčkom, turno ježo, terensko jahanje ter ježo konj in ponijev. Konjeniški klub Laško in Samorog nudita možnost druženja s konji, turistično jahanje v ogrevanem prostoru, terensko jahanje (pogoj je opravljen izpit jahač I), oglede treningov v preskakovanju ovir, celotno oskrbo konj in treninge mladih konj. Pod vodstvom štirikratne državne prvakinje v preskakovanju zaprek, Mirjam Vesenjak, je možen tudi krajši tečaj jahanja.
  • Ogled pivovarne Laško: Pivovarna Laško je danes vodilna pivovarna v Sloveniji. Njena poslovna usmeritev je ponuditi uporabnikom najkakovostnejše pivo in dobro oskrbo tržišča. Program vključuje ogled razstave Pivovarstvo in zdraviliški turizem v Muzeju Laško, kjer so na ogled stari pivovarniški razstavni predmeti, fotografije pivovarskih mojstrov in stari časopisni članki, ki pripovedujejo zgodbo o uspehu laških pivovarjev. Sledi ogled sodobnega postopka proizvodnje piva v Pivovarni Laško, danes vodilni pivovarni v Sloveniji, ki se uvršča med največje evropske proizvajalke piva. Program se zaključi s pokušino odličnega laškega piva. Program poteka vsako sredo in petek. Cena na osebo za goste hotela je 7,50 €. Ogled se izvaja vsako sredo in petek, razen ob praznikih, najmanjše število prijavljenih je 10 oseb. Prijave se zbirajo v Thermaninih hotelih in na TIC-u Laško.
  • Ostale aktivnosti: Možno je tudi igranje tenisa na treh tenis igriščih v Laškem in Rimskih Toplicah. Enkratno doživetje ponuja tudi tandemski polet z jadralnim letalom iz Maliča, Lisce ali Kopitnika. Reka Savinja, dolina potoka Gračnica in ribniki na Marofu pa so primerni za ribolov.

Laško podeželje se ponaša s številnimi etnološkimi, kulturnimi in naravnimi posebnostmi. K njihovemu odkrivanju in spoznavanju vabi skozi celo leto, poleg številnih možnosti aktivnih počitnic pa nudi tudi poučne programe ter kulinarične dobrote in druge tradicionalne izdelke.

  • Kmetija Slapšak: Posebnost Slapšakove domačije je jama, ostanek nekdanjega rudnika, kjer so že v času Marije Terezije izkopavali padeški svinčev sijajnik. Nudijo vodene oglede ohranjenega rova nekdanjega rudnika s spoznavanjem življenja in dela rudarjev v preteklosti. Ogled se zaključi s pokušino domačih dobrot v ohranjenem rovu.
    Kontakt: Padež 5, Laško, +386 (0)3 573 91 61, +386 (0)31 336 431,
  • Domačija Križnik: Domačija Križnik se nahaja v vasici Trobni Dol, 12 km iz Laškega, sredi neokrnjene narave. Domačija s staro kmečko hišo slovi po odličnih domačih salamah, klobasah, slanini, želodcu in drugih okusnih izdelkih pod imenom »Križnikove mesnine z vrha«. Nudijo možnost predstavitve tradicionalnega načina predelave mesnih izdelkov ter pokušino in nakup izdelkov.
    Kontakt: Trobni Dol 42, Šentrupert, +386 (0)3 734 74 00, +386 (0)41 931 874,
  • Ekološka kmetija Tauses: Kmetija, kjer kmetujejo na naravi prijazen način, leži 14 km iz Rimskih Toplic v smeri proti Jurkloštru. Nudijo ježo konj in ponijev pod strokovnim vodstvom, spoznavanje domačih živali na kmetiji in pokušino domačih ekoloških dobrot.
    Kontakt: Velike Gorelce 13, Laško, +386 (0)3 573 90 65, +386 (0)40 425 513,
  • Kmetija Aškerc: Na kmetiji Aškerc kmetujejo na sonaraven način. Ukvarjajo se z vzrejo drobnice in izdelavo ovčjih sirov in drugih mlečnih izdelkov, poleg tega pa še s čebelarstvom in zeliščarstvom. Skrbijo tudi za domačijo pesnika Antona Aškerca, ki je preurejena v muzej z ohranjeno značilno arhitekturno dediščino. Nudijo ogled domačije, pokušanje in nakup izdelkov.
    Kontakt: Senožete 2, Rimske Toplice, +386 (0)3 573 62 98, +386 (0)31 207 291,
  • Ekološka kmetija Razboršek: Kmetija Razboršek je usmerjena v ekološko pridelavo, kar označuje tudi poseben certifikat. Nudijo spoznavanje starih sort sadja v travniškem sadovnjaku in ogled postopka predelave (pranje, mletje, stiskanje) sadja v sok, pasterizacije in polnjenja v steklenice. Obiskovalci spoznajo razliko med predelavo sadja nekoč in danes ter prednosti naravnega soka brez sladkorja in konzervansov, ki ga lahko tudi kupijo.
    Kontakt: Strmca 79, Laško, +386 (0)3 573 22 76, +386 (0)70 703 104,
  • Čebelarstvo Blagotinšek: Možnost ogleda čebelnjaka, spoznavanja razvoja in življenja čebel, prikaza točenja medu in pokušine ter nakupa različnih vrst medu in izdelkov iz čebeljega voska. Pri čebelarstvu so predstavljene tudi štiri najpomembnejše vrste čebele v slovenski kulturi.
    Kontakt: Jagoče 13c, Laško, +386 (0)3 734 02 50, +386 (0)31 323 200,
  • Čebelarstvo Hren: Ob obisku čebelarstva Hren si lahko obiskovalci ogledajo različne vrste panjev, izdelavo medenih pijač, točilnico medu in medene izdelke, ki jih lahko tudi poskusijo. Nudijo tudi predstavitev začetnikov sodobnega čebelarstva v Sloveniji in svetu ter nakup različnih vrst medu, cvetnega prahu in izdelkov iz čebeljega voska.
    Kontakt: Strmca 86, Laško, +386 (0)41 994 387,
  • Čebelartsvo in lectarstvo Šolar: Čebelarstvo in lectarstvo Šolar s 30-letno tradicijo se nahaja 2 km iz Laškega. Poleg čebelarjenja ohranjajo eno najstarejših obrti na Slovenskem, lectarstvo. Nudijo prikaz izdelave ter krašenja lecta in medenjakov, ki jih je poleg ostalih izdelkov (različne vrste medu, medene pijače, cvetni prah, propolis, izdelki iz voska) možno tudi kupiti.
    Kontakt: Strmca 81a, Laško, +386 (0)3 573 16 36, +386 (0)41 704 158,
  • Turistična kmetija Pirc: Kmetija je od Laškega oddaljena le 1,5 km in je odlično izhodišče za izlete in številne dejavnosti v naravi. Razpolagajo s tremi apartmaji (1 apartma 4 + 4 ležišča, 2 apartmaja 2 + 2 ležišči) v lično urejeni leseni hiši. Poleg bivanja nudijo tudi spoznavanje kmetijstva in vsakdanjih kmečkih opravil.
    Kontakt: Lahomšek 1, Laško, +386 (0)3 573 14 55, +386 (0)31 704 930, , www.kmetijapirc.si

Laško je znano po pestrem prireditvenem dogajanju. Skozi leto se zvrstijo številne kulturne, etnografske in zabavne prireditve, namenjene širšemu krogu obiskovalcev.

  • Pivo in Cvetje: Največja tradicionalna turistična prireditev v Sloveniji v Laško vabi že vse od leta 1964. V štirih dneh trajanja prireditve v mesecu juliju je vzdušje na ulicah in trgih mestnega središča še posebej pestro. Bogat in zanimiv program z glasbo domačih in tujih glasbenih skupin pospremijo številne razstave, športne igre in etnografsko obarvani dogodki, povsod pa je na voljo pristno pivo z dolgoletno tradicijo. Prav posebna je sobotna noč z veličastnim ognjemetom in barvito vodno simfonijo na reki Savinji.
  • Etnografske prireditve: K obisku in ogledu vabijo tudi etnografske prireditve, ki ohranjajo ljudsko izročilo in prikazujejo bogato kulturo, običaje in navade iz preteklosti.
    • Pustni karneval: z igrivimi in norčavimi pustnimi maskami, ki preženejo mrzlo zimo.
    • Jurjevanje po ulicah Laškega: jurjevanje tradicionalno obeleži prihod pomladi, ko se Zeleni Jurij v spremstvu pastirjev in pastiric sprehodi po ulicah mesta, ob zvokih piščali in rogov pa odmevajo razigrane pastirske pesmi.
    • Prikaz starih šeg in navad: v poletnem času se poleg ohceti po stari šegi, v sklopu prireditve Pivo in cvetje odvije še tradicionalni prikaz starih laških navad.
    • Martinovo: veliko dogodkov in prireditev se zvrsti tudi ob tem času, ob farnem prazniku župnije sv. Martina, ko se mošt spremeni v vino.
    • Rudarske šege: na začetku decembra, ob godu sv. Barbare, zavetnice rudarjev, se v Sedražu odvijajo rudarske šege.
    • Veseli decemeber: praznično obarvan del leta pa vabi še k obisku prireditve Veseli December s pestrim in zanimivim programom.

Skozi celo leto se zvrstijo še številne druge prireditve, o katerih podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.lasko.info.

Izleti po celjski regiji

Stari grad Celje vas vabi k odkrivanju bogate zgodovinske dediščine našega mesta. Zakaj celjski mit? Za kaj gre? Neznan izvor, močne osebnosti, zaznamovane z brezkompromisno voljo do oblasti in izrednimi sposobnostmi, vzpon med najpomembnejše plemiške družine svojega časa in nazadnje zaton dinastije, presekan z enim samim dogodkom - vse to je burilo ljudsko domišljijo in predstavljalo odlično podlago za oblikovanje legende evropskih razsežnosti. In res. Poleg tega, da Celjske pozna vsa srednja Evropa, se je tudi doma skozi čas razvil poseben večplastni mit o Celjskih, ki ga ni ugasnilo nobeno, še tako zaostreno zgodovinsko obdobje.
Kontakt: +386 (0)3 428 79 36, , www.grad-celje.com

Muzej stoji v slikovitem starem delu Celja ob Savinji in v svojih prostorih že od leta 1882 zbira, hrani in razstavlja kulturno dediščino Celja in širše celjske regije. Razstavljene stalne zbirke nudijo obiskovalcu enkratno možnost "sprehoda skozi čas", od prazgodovine do 1. svetovne vojne.
Kontakt: +386 (0)3 42 80 950, , www.pokmuz-ce.si

Otroški muzej deluje od leta 1995 in je za zdaj edini tak muzej v državi. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot iz sedanjosti, iz prazničnosti in tudi iz vsakdanjosti. Zbira, hrani, raziskuje in razstavlja slovensko premično kulturno dediščino. Skozi muzej vodi otroke Herman Lisjak, maskota muzeja, ki je prisoten vsepovsod: v razstavnih prostorih, na depoju, v igralnici, v galeriji, gledališču, slaščičarni in še kje.
Kontakt: +386 (0)3 428 64 10, , www.muzej-nz-ce.si

Šmartinsko jezero je priljubljena ribolovna destinacija na širšem območju regije. Z nastankom cca. 113 ha velikega zaprtega vodnega sistema se je struktura rib v stoječi vodi bistveno spremenila, saj so bile prvotne ribe vezane na ekosistem tekočih voda. Z umetno naselitvijo rib so se le-te razmnožile in danes prevladujejo ribe iz družin ščuk, krapovcev, činkelj, somov, ostrižev ter sladkovodni raki, žabe in škržki.
Kontakt: +386 (0)31 610 537, www.smartinsko-jezero.com

Celjska koča je del Posavskega hribovja. To območje opredeljuje šest izrazitih vrhov in štiri doline oz. soteske med njimi. Območje Celjske koče je bogato z objekti in manjšimi območji posebnih naravnih vrednot ali kulturne dediščine. Ti so: Soteska Hudičev graben, Grmada nad Pečovnikom s tremi vrhovi, sestoji duglazije v Pečovniku, gozdni rezervat Vipota, Trobiševa bukev (stara okrog 200 let) in cerkev Marije Snežne na Svetini. Za utrujene in lačne pohodnike poskrbi restavracija hotela Celjska koča, ki pripravlja domače in lovske specialitete ter domače sladice. Kaj ponuja Celjska koča? Downhill progo za gorske kolesarje, adrenalinski park, bob kart, smučišče.
Kontakt: +386 (0)3 428 2650, +386 (0)41 718 274, , www.celjska-koca.si

Na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, se dviga markanten hrib, Rifnik, ki obvladuje pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko dolini ob Voglajni posebno mikavnost. Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Poselitev območja obsega čas med pozno kameno dobo in srednjim vekom. Na ogled so temelji dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami ter predstavitev izkopanin v rekonstruirani prazgodovinski hiši. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša muzejska zbirka izkopanih ostankov prastarih prebivalcev Rifnika. Prav tako je na ogled muzej, ki se nahaja v starem mestnem jedru. Razstava prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika, občudujete lahko preko 600 eksponatov, razstavljenih v vitrinskih sklopih od mlajše kamene dobe do Prihoda Slovanov. Poleg eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše.
Kontakt: +386 (0)3 749 25 23, +386 (0)41 931 987, , www.turizem-sentjur.com

V Žalcu - središču Spodnje Savinjske doline, dolini zelenega zlata, kot radi rečemo tej končku Slovenije, ki ga je skozi stoletja tako zaznamovalo pridelovanje hmelja, so v novembru 2009 odprli vrata Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je svoje prostore dobil v obnovljeni sušilnici za hmelj.
Kontakt: +386 (0)3 571 80 21, +386 (0)3 710 04 34, , www.ekomuzej-hmelj.si

Le nekaj kilometrov stran od Rimske nekropole je voda skozi tisočletja ustvarjala edinstveni pojav - kraško jamo. Jama na robu Ponikovskega krasa je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču - jama Pekel. Sestavljata jo dve etaži; spodnja je prepredena z več vodotoki. Glavni vhodni rov se konča v sifonu, ki ima obliko ozkega visokega rova z jezerci in slapovi. V jami so našli kosti neandertalskega človeka, obiskovalcem pa je bila namenjena že v 19. stoletju, ko so v njej celo prirejali zabave. Ob jami je speljana gozdna učna pot. Obiskovalcem je dostopen slap, ki je s štirimi metri vodnega padca najvišji podzemni slap v turističnih jamah v Sloveniji.
Kontakt: +386 (0)3 700 20 56, , www.td-sempeter.si/sl/narava/jama-pekel

Sredi vasi Šempeter v Savinjski dolini je nedaleč od cerkve sv. Petra za živo mejo skrit eden najbolj znamenitih antičnih spomenikov v Sloveniji. Gre za rekonstruirane nagrobnike bogatih družin iz nekdanje Celeie. Grobove so odkopali po l. 1952 pod nadzorom Josipa Klemenca in drugih arheologov. Vodja izkopavanj ima v arheološkem parku manjši spomenik. Grobnice je rekonstruiral arhitekt Jaroslav Černigoj.
Kontakt: +386 (0)3 700 20 56, , www.td-sempeter.si/sl/narava/jama-pekel

Izleti po Sloveniji

Prestolnica Slovenije je živahno središče ustvarjalnosti, kjer je kultura tako rekoč način življenja. Med drugim se ponaša z eno najstarejših filharmonij na svetu. Vsako leto se v mestu zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev - tako vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih kot tudi alternativnih in avantgardnih dogodkov. V Ljubljani so ohranjeni sledovi vseh petih tisočletij njene zgodovine, med njimi zapuščina rimske Emone in staro mestno jedro s srednjeveškim gradom, baročnimi pročelji, okrašenimi portali ter vegastimi strehami. Mozaik dopolnjujejo slikoviti mostovi na reki Ljubljanici in prostran park Tivoli, ki sega v samo središče mesta. Svojemu rojstnemu mestu je vtisnil močan osebni pečat tudi svetovno znani arhitekt Jože Plečnik. Plečnikova Ljubljana se uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja.
Kontakt: +386 (0)1 306 45 83, , www.visitljubljana.com

Je kot štajerska prestolnica drugo največje mesto v državi, a hkrati simpatično majhno in zeleno. Živahen utrip z vrhunsko kulturo in prireditvami, bogata vinska tradicija z najstarejšo trto na svetu, izjemne možnosti za raziskovanje, sprostitev, gibanje, zabavo, srečanja ter sloves sproščene odprtosti in gostoljubnosti so pripeljali Maribor tudi do častnega naziva Evropska prestolnica kulture 2012. Simpatično staro mestno jedro vabi k sprehodu po dravskem nabrežju ter živahnih ulicah in trgih, kjer se zgodovina in tradicija mešata z dinamičnostjo in sodobnostjo. Naj vas očara najstarejši predel mesta, Lent, z najstarejšo trto na svetu, vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov, in s Hišo Stare trte - slovenskim hramom vinske tradicije in kulture.
Kontakt: +386 (0)2 234 66 11, , www.maribor.si

Je najbolje ohranjen mestni kulturni spomenik Slovenske Istre in najbližji sosed mondenega Portoroža. Njegova podoba je prepoznavna po vsem svetu. Videti in doživeti je treba arhitekturo mesta, na katero je močno vplivala zlasti Beneška republika, ki je pomembno zaznamovala tudi druga istrska mesta. Piran je skozi čas ohranil srednjeveško zasnovo ozkih ulic, tesno stisnjenih hiš, ki se stopničasto dvigajo navkreber, stik z morjem, neštete trge in deset cerkva. Tartinijev trg, ki ponosno krasi središče mestnega jedra, nosi ime po slavnem violinistu Giuseppu Tartiniju, ki je ime Pirana ponesel v svet. Njegov kip je središčna točka trga. Mesto kot topel objem obdaja obzidje, zaradi katerega je Piran pomemben član Evropskega združenja obzidnih mest. Piran je v celoti spomeniško zaščiten, zato prebivalci v njem živijo v glavnem od turizma.
Kontakt: +386 (0)5 673 44 40, , www.piran.si

Je kotlina, ki se razteza od Soteske do Ukanca. Na južni strani jo zapirajo bohinjske Spodnje gore, visoke do 2000 m, na severu pa Triglavsko pogorje s Triglavom (2864 m). Bohinj se deli na Spodnjo in Zgornjo dolino. V obeh dolinah je skupaj 24 vasi. Bohinj je ena najlepših dolin v osrčju Julijskih Alp v Triglavskem narodnem parku. Visoke gore, zeleni gozdovi, lepe planine in senožeti s svojimi naravnimi lepotami, kulturno-zgodovinskimi spomeniki, prijazne vasi in naselja s hoteli, gostišči in zasebnimi sobami nudijo gostom v Bohinju prijetno počutje.
Kontakt: +386 (0)4 574 75 90, www.bohinj.si

Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Lepota gora odseva v jezerski gladini, sonce, mir in svež zrak vzbujajo izredno prijetne občutke obiskovalcev v vsakem letnem času in zagotavljajo idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. Bled privablja poslovneže, umetnike, športnike, raziskovalce, rekreativce, stare in mlade, ljudi z vsega sveta. Z lepoto jih očara in prepriča, da se vedno radi vračajo. Muzej v baročnem delu grajske stavbe obiskovalce popelje skozi razgibano zgodovino Bleda od prvih naseljencev dalje. Oprema gradu ilustrira bivalno kulturo v različnih obdobjih.
Kontakt: +386 (0)4 572 97 82, , www.bled.si

Sotesko Vintgar, ki leži v neposredni bližini Gorij, 4 km severozahodno od Bleda, sta leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. Soteska Vintgar, dolga je 1,6 km, je zarezana med navpičnimistenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum.
Kontakt: +386 (0)31 344 053, www.vintgar.si

Najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest je pravi čudež narave in popolnoma upravičeno nosi polno ime, saj se stari del mesta nahaja na otoku v meandru reke Krke, v podnožju Gorjancev. Prvič je bila omenjena leta 1220 kot sedež župnije, mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema paralelnima ulicama se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglašen za kulturni spomenik prve kategorije in v celoti zaščiten. Zaradi pogostih poplav v preteklosti se je mesta oprijelo ime "dolenjske Benetke", tako da je bilo gibanje po mestu mogoče le s čolni.
Kontakt: +386 (0)7 498 81 40, www.kostanjevica.si

Je največja jama klasičnega Krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi z dvestoletno turistično tradicijo. Postojnska jama se lahko pohvali s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Od prekrasnih stvaritev pronicajoče vode in raztopljenega apnenca (Briljant in kapniški steber, ki sta simbol Postojnske jame, sta samo ena od njih) do edinstvene človeške ribice.
Kontakt: +386 (0)5 700 01 00, , www.postojnska-jama.eu

Le 10 km oddaljen od Postojnske jame se nahaja eno najslikovitejših čudes človekove zgodovine – Predjamski grad. Že več kot 700 let kraljuje v 123 m visoki skalni steni, mogočen, izzivalen in nezavzeten, kot nalašč za skrivno domovanje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega iz 15. stoletja.
Kontakt: +386 (0)5 700 01 00, , www.postojnska-jama.eu

Mozirski gaj je park cvetja ter etnografskih objektov. Poleg tisočev različnih, živobarvnih cvetov, ki obiskovalce navdahnejo v topli polovici leta, nas stezice med gredami zelenic vodijo h kmečki hiši, kašči, mlinu, kovačiji ter drugim zanimivostim, ki pričajo o življenju človeka v preteklosti.
Kontakt: +386 (0)41 691 939, , www.mozirskigaj.com

Pripravite se na pustolovščino, kot je še niste doživeli. Obiščite Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, ki je eden bolj obiskanih muzejev v Sloveniji. Za kratek čas obujte čevlje rudarjev, spustite se 160 m pod površje zemlje in se podajte na zanimivo muzejsko pot v nekoč aktivne rove jame Škale. Pridite in se prepričajte, kako skrivnosten je podzemni svet.
Kontakt: +386 (0)3 587 09 97, , www.muzej.rlv.si

Logarska dolina v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp je ena najlepših alpskih dolin v Evropi. Med več kot 2000 m visokimi vršaci (Krofička, Ojstrica, Brana, Turska gora, Rinke) se skrivajo sončni travniki in pašniki, oglarska in gozdarska bajta, lesena riža za spravilo lesa ter slikovite naravne zanimivosti ob izvirih in pritokih reke Savinje, za zeleno kuliso bukovega gozda pa se razlega veličastno šumenje slapa Rinka.
Kontakt: +386 (0)3 838 90 04, , www.logarska-dolina.si

Arboretum Volčji Potok je vodilna hortikulturna ustanova v Sloveniji. V zadnjem desetletju je postal znan po spomladanskih cvetličnih razstavah, ki pritegnejo mnogo obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Kontakt: +386 (0)1 831 23 45, , www.arboretum-vp.si

Sožitje človeka in narave je na področju, kjer se danes razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, zaznamovano že s stoletno tradicijo pridelave soli; od srednjega veka pa do danes je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino. Zaradi arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti ter izjemne rastlinske in živalske pestrosti (tu se pojavlja 270 vrst ptic) je 650 ha veliko območje Sečoveljskih solin danes zavarovano kot krajinski park in kulturni spomenik. V najseverneje ležečih solinah Sredozemlja se še vedno prideluje sol na tradicionalen način, s klasičnimi solinarskimi postopki in orodji – sol ima prav zato poseben okus in izjemne lastnosti. Že bežen pogled pa očara pokrajina, v kateri kot da se je že nekoč davno ustavil čas.
Kontakt: +386 (0)5 672 13 30, , www.kpss.si

Je ena najstarejših kobilarn na svetu in rojstni kraj lipicancev. Tradicija vzreje belih konj že več kot 400 let živi sredi edinstvene kraške pokrajine in predstavlja enega najlepših in naravnih in kulturnih spomenikov Slovenije.
Kontakt: +386 (0)5 7391 580, , www.lipica.org

So najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter sodijo med najpomembnejše jame na svetu. Zaradi svojega izjemnega pomena so bile leta 1986 vpisane v seznam svetovne naravne dediščine pri Unescu. S tem je mednarodna strokovna javnost priznala izjemen pomen jam, kot enega izmed biserov na planetu Zemlji. Podzemni kanjon Reke je največji do sedaj znani podzemni kanjon na svetu.
Kontakt: +386 (0)5 70 82 100, , www.park-skocjanske-jame.si

Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, ki so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem. Nikakor ne smete zamuditi aktivnosti na smaragdni reki Soči, ki velja za eno najlepših evropskih rek. Ponuja veliko možnosti vodnih športov (raftanje, hidrospeed, kajakaštvo, soteskanje in ribolov).
Kontakt: +386 (0)5 380 04 80, , www.dolina-soce.com

Partizanska bolnica Franja je simbol mednarodnega povezovanja in odpora proti fašizmu in nacizmu v času druge svetovne vojne. Predstavlja simbol slovenskega partizanskega zdravstva in priča o neverjetni humanosti in požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja v skrbi za ranjence. Kompleks Partizanske bolnice Franje sestavlja 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V ozki, težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem so jih gradili postopoma od decembra 1943 do maja 1945.
Kontakt: +386 (0)5 372 31 80, , www.muzej-idrija-cerkno.si

Prikazuje o dogajanja med 1. svetovno vojno na soški fronti. Prikazuje dve leti in pol statičnega bojevanja, posebej natančno pa 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu. Gre za eno največjih bitk v gorati pokrajini v vsej človeški zgodovini. Eksponati, veliki reliefi okoliškega gorovja, in bogato fotografsko gradivo, pripovedujejo zgodbo težkih in krvavih dni ob Soči. Na opisane dogodke se vežejo doživetja in spomini slavnih osebnosti, med katerimi lahko izdvojimo Ernesta Hemingwaya in Erwina Rommla. Kobariški muzej je prejel najvišje državno priznanje, bil nominiran za najboljši evropski muzej ter prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope za leto 1993.
Kontakt: +386 (0)5 389 0000, +386 (0)41 714 072, , www.kobariski-muzej.si

Povpraševanje

Pošljite povpraševanje

Izpolnite spodnji obrazec

Mailing lists: Default, Ponudbe

Kontakt

Email
03 423 2075 Informacije in rezervacije
080 81 19 Brezplačna telefonska številka