Številni certifikati in izbrana raznolika ponudba, ki jo pripravljamo za naše goste dokazujejo, da skrbimo za trajnostni turizem na različnih področjih, tako iz vidika okoljskega, gospodarskega in socialno-kulturnega razvoja turizma.
Zavedamo se, kako pomembno je ohranjanje naravnega okolja, zato velik poudarek dajemo na manjši porabi energije in vode, zmanjšanju onesnaževanja okolja ter količine odpadkov.
Leta 2010 in 2019 smo prejeli znak EU Marjetica, ki v Evropski uniji in v Sloveniji velja za uradni okoljski znak in predstavlja okolju prijazno delovanje. Podjetja, ki so pridobila znak, si prizadevajo za nižje onesnaževanje zraka in vode, varčnejšo rabo energije, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter uporabo ekološko pridelane hrane.
Smo pridruženi član pobude »Manj plastike, več trajnosti« ter partner kolektivne blagovne znamke »Okusiti Laško«, ki v ospredje postavlja lokalne dobavitelje in vrhunsko kakovost izdelkov lokalnega porekla. Lokalno pridelana živila poskušamo v največji meri vključevati v naše jedi in menije. Naše pijače in jedi, med njimi tudi hišna sladica ter destinacijska slaščica Laška medenka, so prejele znak kakovosti »Okusiti Laško«.
Naše goste o trajnostnem delovanju ozaveščamo in usmerjamo ter jih vabimo, da nam pri trajnostnih naporih tudi pomagajo. Različne nagovore povezuje krovni slogan #RESPECT, ki naše goste ozavešča o:
Ponosni smo, da delujemo v destinaciji Laško, ki je prejemnica platinastega priznanja Slovenia Green, ki predstavlja najvišji nivo trajnostne usmerjenosti pri nas, in se zavezujemo, da bomo trajnostno delovali tudi v prihodnje.
Družba Thermana je trajnostno usmerjena družba, ki trajnost umešča tudi med svoje vrednote.
Ščitimo naravne vire, s katerimi smo obdani, med drugim tudi termalne vrelce, ki dajejo temelj našemu delovanju. Smotrno upravljanje teh virov, skrbno spremljanje našega okoljskega odtisa in manjšanje slednjega ter sledenje trajnostnemu razvoju na vseh ravneh delovanja – vse našteto je bila in bo naša trajnostna zaveza tudi v prihodnje.
Naredili smo že mnogo trajnostnih korakov. Eden izmed mnogih je tudi skrb za drevesa prihodnosti. Prvo “drevo prihodnosti” je v oktobru 2022 simbolično zasadil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Matjaž Han in s tem naznanil začetek iniciative družbe Thermana, usmerjene na podjetja in posameznike, s pomočjo katerih bomo zasajali drevesa prihodnosti.
Pomen dreves in Thermanina akcija zasajevanja dreves prihodnosti sta večplastni. Prispevali bosta k ohranitvi vitalnosti našega večstoletnega parka.
S premišljeno izbiro drevesnih vrst, odpornih na podnebne spremembe bodo ta drevesa v prihodnosti prispevala k ohlajanju našega prostora in s tem ustvarjala človeku prijaznejše okolje.
Zasajevanje dreves je po mnenju številnih strokovnjakov eno redkih naravi prijaznih orodij, ki jih kot človeštvo imamo na razpolago za ohlajanje planeta.
Nenazadnje, bodo drevesa prihodnosti v Zdraviliškem parku igrala tudi ozaveščevalno in izobraževalno vlogo in nas kot družba motivirala, da za lepšo prihodnost tudi sami naredimo trajnostni korak več.
Namen zasajevanja tovrstnih dreves je majhen, a pomemben korak v smeri lajšanja neprijetnih posledic podnebnih sprememb, ki žal postajajo vse pogostejši spremljevalec naših življenj.
Eno redkih hitro dostopnih orodij, ki jih kot človeštvo imamo v boju proti vse bolj intenzivnemu segrevanju ozračja, je zasajevanje “dreves prihodnosti” – dreves, prilagojenih na temperaturne spremembe in dreves, ki bodo prispevale k ohlajanju ozračja.
Podnebne spremembe narekujejo sajenje novih, drugačnih vrst dreves na vrtove, parke in v mesta. Spremembe se dogajajo pred našimi očmi. Projekcije, ki so jih naredili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, kažejo, da se bodo temperature v naslednjih dvajsetih letih dvignile od 2 do 4 °C. Pred desetimi leti je bilo v Ljubljani po 26 vročih dni, ko se je temperatura čez dan povzpela preko 30 °C.
Projekcije, ki so jih naredili slovenski meteorologi kažejo, da se bo po srednje optimističnem scenariju število vročih dni do konca stoletja povečalo za enajst, po pesimističnem pa podvojilo. Ker trendi in projekcije kažejo na to, da bomo čez nekaj deset let živeli v podnebju z znatno več poletne vročine in suše, so drevesa eno redkih orodij, ki jih imamo na razpolago, da bo življenje v mestih znosnejše.
Termo kamera pokaže, da je temperatura, ki so jo izmerili na osončenem pločniku za 20 °C višja kot temperatura, ki so jo izmerili zraven v drevesni senci. Če želimo poleti še naprej dokaj kvalitetno bivati v mestih, nam klimatske naprave pri tem ne bodo pomagale. Ko drevesa izparevajo vodo, se porablja toplota, zato drevesa tudi aktivno hladijo svojo okolico.
Ker danes sadimo drevesa, ki bodo senčila in hladila grajeno okolje čez petdeset let, se je treba zdaj spraševati, katere drevesne vrste in sorte saditi. Življenjske razmere za drevesa se namreč zaostrujejo, zato si ne moremo privoščiti, da bi računali samo na drevesne vrste, ki zdaj prevladujejo. Potrebno je izbirati drevesa prihodnosti.
(Vir: https://www.arboretum.si/arboretum/drevesa-za-prihodnost/)
Zasajeno prvo “drevo prihodnosti” v Zdraviliškem parku. Zasadil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS g. Matjaž Han 14. oktobra 2022.
Listopadno drevo s široko razvejano krošnjo, ki zraste od 15-25 m visoko. Listi so izmenično razporejeni, srčasti oz. trikotno zaokroženi, na spodnji strani srebrno beli in dlakavi, z močno nazobčanim listnim robom.
Cvetovi so bledo rumeni, močno dišeči, v grozdih po 3 do 10 v juliju. Plod je suh, kroglast orešček. Prilagodljiva na širok razpon tal, najraje ima vlažna, rodovitna, dobro odcedna, ilovnata tla. Zelo tolerantna na sušo in urbano, mestno onesnaženje.
Zasajeno ob 15. obletnici Zbora članov Zbornice računovodskih servisov v oktobru 2022.
Ambrovec je listopadno drevo z zelo majhnimi in komaj opaznimi cvetovi, ki cvetijo v mesecu maju. Bleščeči zeleni listi so 5-krpasti, podobni javorjevim, postanejo jeseni temno rdečekasto škrlatni. Zraste do 20 m v višino, širina krošnje 10 m.
Krošnja piramidalna do ovalna. Lubje na deblu globoko vzdolžno razbrazdano, kar je v zimskem času privlačna dekoracija in posebnost ambrovca. Mlade veje svetlo rjave, s plutastimi krilatimi izrastki. Okrogli dekorativni plodovi se pojavijo v jeseni. Počasne rasti. Odporen na mestno okolje in poplave.
Zasajeno ob Dnevih slovenskega turizma 2022 v novembru 2022.
Najbolje uspeva na sončnih do deloma senčnih legah in v tleh, ki niso skopa s hranili, so nekoliko vlažna in dobro prepustna. Prenaša tako kisla, nevtralna kot tudi alkalna tla.
Ker je fotinija primernejša za območja z milimi zimami, smo jo pri nas v preteklosti lahko opazili večinoma le na Primorskem, v zadnjih letih pa jo je vedno bolj pogosto moč zaslediti v vrtovih osrednje Slovenije, kjer zaradi vse manj ostrih zim tudi dobro uspeva.
Fortinija dobro prenaša vročino in je nedvomno primerno drevo prihodnosti, ki bo prispevala k ohlajanju ozračja.
Zasajeno ob košarkarskem kampu Gorana Dragića v Laškem, julij 2023 in 2024.
Gogijev gaj je drevesna zasaditev Fundacije Gorana Dragića in številnih sponzorjev, ki podpirajo projekt košarkarskega kampa Gorana Dragića. Drevesna zasaditev je sestavljena iz dreves prihodnosti – okrasnih hrušk in poljskih javorjev, ki so svoje mesto našli v Zdraviliškem parku Laško.
5 okrasnih hrušk simbolizira košarkarsko peterko, medtem ko 3 poljski javorji predstavljajo igralce na klopi in ekipni duh. Gogijev gaj, ki bo čez leta ustvaril izjemno naravno senco, ne le bogati park, temveč izven košarkarskega igrišča in na trajnosten način predstavlja simboliko športa, ekipnega duha in povezovanja.
